V čast pa mu je bilo njegovo zadnje morsko potovanje leta 1869, ko je, skupaj s cesarjem Francem Jožefom, potoval na otvoritev Sueškega prekopa.

Takrat so ga znova začele pestiti zdravstvene težave, ki so izvirale še iz leta 1866. Zaradi ponovne tvorbe se je zdravil v Radegundu pri Gradcu. A se mu je rak že razširil na pljuča. Oktobra 1870 je zdravljenje zaključil in se vrnil na Dunaj. 2. aprila 1871 je, čeprav je imel vročino, obiskal kneginjo Lori Schwarzenberg in se je na poti domov prehladil. Umrl je 7. aprila 1871 na Dunaju. Kljub vojaški časti in več desettisočglavi množici, ki ga je pospremila na zadnji poti, se pogreba enega svojih najboljših vojskovodij ni udeležil cesar Franc Jožef. Tegetthoffove posmrtne ostanke so oktobra 1872 prenesli na pokopališče Leonhard v Gradec, kjer je do leta 1883 živela njegova mati, ki je pred svojo smrtjo pokopala vse svoje sinove. V številnih mestih so Tegetthoffu postavili spomenike. V Mariboru leta 1883. Bil je najpomembnejši avstrijski admiral; poleg Horatia Nelsona in Davida Farraguta sodi med največje in najuspešnejše admirale 19. stoletja.