Spomin na imenitnega pomorščaka so si konec 19. in v začetku 20. stoletja nekako prisvojili nemškonacionalni krogi, ki so se šteli za legitimne naslednike patriotične in liberalne miselnosti, ki ji je pripadal Tegetthoff. Tako je bilo po letu 1918 v Mariboru nezaželeno vse, kar je bilo povezano z njim. Iz javnega prostora je izginil njegov kip. Podobno usodo je imela soha v Puli, ki so jo po prvi svetovni vojni preselili v Gradec.

Spomenik, posvečen viški bitki 1866, so Italijani med okupacijo otoka leta 1918 prenesli v Livorno, vendar danes stoji tam njegova replika.

Leta 1922 je Tabor poročal o prizadevanjih dr. Pavla Turnerja, da bi spomenik Tegetthoffu postavili nazaj na mesto v parku pred okrajnim glavarstvom. V Taboru so izrazili nestrinjanje s temi prizadevanji z razlago, da je bil Tegetthoff »avstrijski vojskovodja, vojskovodja one države in vladarske hiše, ki je imela za nas le bič in ki je iz našega lepega Maribora in okolice napravila, oziroma vsaj hotela napraviti nemško kolonijo« (Tabor, 5. avgust 1922, str. 3).